Jože Brumen

Izjemna pomembnost dela Jožeta Brumna v slovenskem prostoru in današnjem trenutku se veže po eni strani na njegovo široko razgledanost po sodobni svetovni oblikovnosti in kreativno prenašanje njenih pobud v našo sredino.
Po drugi in bistvenejši, pa na izvirne koncepte njegovega oblikovanja, ki ne glede na to, da se vsakič odzovejo na izvorno nalogo s povsem določeno enotno usmeritvijo – iskanjem najuspešnejšega izraza ali dopolnitve zastavljenega problema po likovni plati – vnašajo v projekt izrazito osebno noto, ki pa nosi hkrati neutajljiv in namenoma upoštevan regionalni nadih, izredno težko uresničljiv v zavestno mehaniziranem principu izvedbe.

Vsaka oblikovna realizacija, ki nosi podpis Jožeta Brumna, je avtorska v polnem in kar najsodobnejšem pomenu besede, rezultat povsem individualnega koncepta in poglobljenega poznavanja ter izrabe razpoložljivih tehničnih sredstev do tiste mere, ko dobi sama tiskarska reproduktivnost ustvarjalno funkcijo. Četudi notranji ustroj gradiva, ki sproži delovanje pretanjenega ustvarjalnega instrumentarija Brumna-oblikovalca, pomembno vpliva na smer v kateri išce in najde rešitve, je vendarle zgolj pobuda za razigravanje očitno neizčrpnih uresničitvenih variacij, ki se mojstru ponujajo in ki jih izbira s strogostjo graditelja in prefinjenostjo sladokusca, hkrati pa z opazno in učinkovito željo, zgraditi pravcati nacionalni (in prav zato nacionalno omejenost presegajoč) sistem izvajanja tovrstnih nalog.

Jože Brumen je nesporno opravil pionirsko delo v oblikovanju knjižnih oprem in posebej še likovnih publikacij – od razstavnih katalogov do umetniških monografj – v razdobju poslednjih dvajsetih let, ki ga označuje široki prodor slovenske likovnosti v mednarodno areno, z njim je neogibno povezano tudi Brumnovo ime. In če lahko trdimo, da je danes dejavnost, ki jo je pri nas započel Jože Brumen, široko razvejena, da obstajajo na Slovenskem skupine in šole, ki se z njo sistematično ukvarjajo, gre velik del zasluge zato prav poti, ki jo je v ledino zaorala leta 1967 oprema Bernikove monografije in Kosovelovih Integralov, dveh z oblikovalskega vidika še danes reprezentativnih del slovenskega založništva. Ob njiju se je izbrusil Brumnov osebni slog do visokega mojstrstva; in v njuni razi je zrasla tista ustvarjalna dimenzija, ki je vnesla v slovensko kulturno življenje novo kvaliteto z do danes še nepregledanimi in neocenjenimi, a nedvomno odločilnimi premiki tudi v gospodarski sferi.

Zoran Kržišnik, Uvod v katalogu razstave Jožeta Brumna v Moderni galeriji Ljubljana, leta 1977


© Fundacija Brumen 2013 | Avtor/Author: Gigodesign