 |
 Fundacija Brumen |
| ZADNJE DOSJE Uvod Anna Berkenbusch Pierre Bernard Peter Bilak Irma Boom Max Bruinsma William Drenttel Jessica Helfand Andrzej Klimowski Cyprian Koscielniak Bo Linnemann Piotr Młodozeniec Bruno Monguzzi Aleš Najbrt Jean-Françoise Porchez Mark Porter Rick Poynor Erik Spiekermann Wieczyslaw Wasilewski Alan Záruba BIENALE 04 Fotogalerija Poročilo žirije Žirija Komisija Ožji izbor Razpis Medijska soba Summary bvss04 & mod04 MOD 04 Fotogalerija Žirija Predavanja Razstava Medijska soba POSTER FESTIVAL LJUBLJANA 09 ZAGREB English Slovensko Fotogalerija OBLIKOVANJE ZA DRŽAVO - razstava Slovensko English Medijska soba BRNO English Slovensko Fotogalerija OBLIKOVANJE ZA DRŽAVO - posvet Referati Medijska soba Sklepi posveta ODGOVORNOST V OBLIKOVANJU Predavanja Medijska soba Fotogalerija |
|
BIENALE 03 Žirija Poročilo žirije Medijska soba Fotogalerija Ožji izbor Razpis English MOD 03 Fotogalerija Razstava Predavanja Žirija Medijska soba HRVAŠKO OBLIKOVANJE 040506 Info Fotogalerija Medijska soba TDC NY Info Fotogalerija Medijska soba APEL Mnenje Fundacije Odzivi Korespondenca G. Košaka ADC BiH Info Katalog Medijska soba E-A-T Info Katalog Fotogalerija Medijska soba BIENALE 02 Žirija Poročilo žirije Medijska soba Fotogalerija Ožji izbor Bienala 02 Prijavnica Razpis MOD 02 Razstava Predavanja Medijska soba BIENALE 01 FUNDACIJA Namen in cilji Fundacija Načrti Jože Brumen Kontakt FAQ Pokrovitelji |
|
Kdaj 21. novembra, ob 18h Kje Jakopičeva galerija, Slovenska cesta 9, Ljubljana Kaj mag. Sašo Urukalo Dejavniki odgovornega delovanja oblikovalske stroke Danes, ko materialne dobrine konstituirajo posameznika in so postale celo ključne za njegovo osebnost, ne vzdrži več izjava, pripisana ameriškemu arhitektu in oblikovalcu Richardu Backminsterju Fullerju: »Oblikovalec se mora odločiti, ali bo delal nekaj koristnega ali bo služil denar.« V njej je prepoznati čas, ko sta socialna varnost in pravica do dela izhajali iz družbeno urejenih sistemskih rešitev. Za večino oblikovalcev pomeni njihova aktivnost poklic in delo. Da bi spremenili pristop k delu, bi morali spremeniti razmere, v katerih delujejo. Morda bi danes veljalo reči: »Oblikovalec se mora odločiti, da bo služil denar in delal nekaj koristnega.« Poudariti pa je treba, da mora oblikovalec za vstop v svet zakonitosti delovanja trga poznati svojo večdisciplinarno vlogo in biti pripravljen soočiti se z drugimi strokami, ki komunikacijo idej in kapitala z uporabniki omogočajo in pospešujejo. Kajti kadar ima oblikovalec premalo znanja, njegovo mesto prevzamejo drugi. V iskanju odgovora na možnost odgovornega delovanja grafičnega oblikovalca v snovanju vizualnih sporočil sta avtonomija in odgovornost, veliki temi prejšnjega tisočletja, danes potrebni nove definicije. Spoznanja lahko razdelimo v tri sklope: 1. individualiziranost odgovornosti (avtorska pravica, osebna krivda) Tudi če se odgovornost interpretira večnivojsko, je vsem interpretacijam skupna njena individualiziranost. 2. materialna odgovornost (pozitivna zakonodaja – Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Kazenski zakonik RS) etična odgovornost (pripadnost stroki, stanu, združenjem ...) Pravnoformalna in etična odgovornost predstavljata različni ravni razlage. Poleg pravne interpretacije, ki določa predvsem odgovornost s stališča avtorskega prava, se odgovornost interpretira tudi skozi osebno izkušnjo prejemnika in snovalca vizualnega sporočila. Interpretacija vse bolj temelji na osebni zgodbi, ki pa jo prejemniki različno prepoznajo. Na to opozarjajo primeri, obravnavani na raznih častnih razsodiščih, kajti neetično delovanje ni vedno tudi formalnopravno sporno. Danes lahko oblikovalci zelo dobro živijo, tudi če s svojim znanjem počnejo neetične stvari. 3. družbena odgovornost osebna odgovornost Nejasnost meja med družbeno in osebno odgovornostjo je v odnos avtor-prejemnik oglasnega sporočila omogočila vstop informacijskega in odločevalskega filtra(agencije za oglaševanje). Zato je danes vloga »tradicionalnega« oblikovalca v nastanku vizualnega oglasnega sporočila drugačna. Spremenile pa so jo tudi komunikacijske tehnologije, ki so obenem demokratizirale vizualno komunikacijo. Analiza oglasnih sporočil to potrjuje. Posledično je prepoznati majhno prisotnost družbene in socialne kritičnosti. Če je oblikovalčevo profesionalno in umetniško odgovornost znotraj oglaševanja še moč prepoznati, pa socialna odgovornost ni pravilo. Morda tudi zato, ker se meje delovanja prepletajo in so tudi v procesu snovanja težko ločljive. Zgodovinski vpogled izpostavi, da oblikovalci najpogosteje in najlažje najdejo možnost posredovanja osebnih stališč zunaj tržnih mehanizmov in z njimi povezane institucionalnosti. Vplivov na oblikovalca, da bi deloval v skladu s pričakovanji naročnika, absolutno gledano morda ni več toliko kot nekoč, vendar se jim je težje postavljati po robu zaradi njihove nepreglednosti in prepletenosti. Oblike delovanja in izražanja osebne in družbene odgovornosti Kritična misel (manifesti, odprta pisma, strokovna besedila …) Oblikovalčevo ustvarjalno delo in etični imperativ (delovanje oblikovalskega znanja, vedenja, in posredovanje vsebin v skladu z odgovornim ravnanjem – varovanje okolja …) Uporaba družbeno angažiranih motivov (motivi, ki so vpeti v aktualno družbeno dogajanje …) Subverzivno vnašanje dodatnih pomenov in interpretacij Večpomenskost grafične govorice Subverzivnost je tudi danes način, da oblikovalci vizualnih sporočil zanje pomembna sporočila postavljajo v druge kontekste brez soglasja naročnika. Največkrat so tako zastavljena vizualna sporočila povezana z uporom in aktivizmom, ko oblikovalci želijo vplivati na spremembo javnega mnenja o družbeno pomembnem vprašanju. Takšen način delovanja in snovanja potrjuje, da se individualni, avtorski oblikovalski izraz in prispevek v razvoju kritičnega odnosa do vsebine oglasnih sporočil ne bosta kar izgubila. Seveda pa se načini subverzivnega delovanja vse bolj ožajo in obenem neprestano spreminjajo. Zato subverzivnost vse težje postaja način vnašanja sopomenov, saj v javnosti prisotno razumevanje in interpretacijo oglasnih sporočil vse bolj nadzoruje naročnik, tako agencija kot plačnik oglasnega sporočila. Ne gre tudi prezreti, da kapital slej kot prej prepozna tržni potencial subverzivnosti, posrka vase vse subverzivne interpretacije in iz njih naredi tržne uspešnice. Nam najbližji je primer punk kulture, ki je iz gibanja socialno odrinjenih postala atribut svobodomiselnosti družbeno etabliranih. Podobno se dogaja tudi simbolom osvobodilnih in uporniških gibanj, ki postajajo tržno uspešni znaki. Na spremembo poklica oblikovalca vplivajo tudi multimedijske tehnologije, ki so omogočile demokratičnost komuniciranja. V oblikovalčevo delo so vnesle možnost preseganja marsikatere do sedaj prisotne danosti. Obenem pa je ta demokratičnost radikalno spremenila razumevanje, kdo je lahko oblikovalec in kaj oblikovanje je. Oblikovalsko znanje se na eni strani nadgrajuje in specializira, na drugi strani pa tehnologija omogoča, da v ta prostor vstopajo tudi številni poznavalci tehnologij in komunikacij brez potrebnega specifičnega oblikovalskega znanja. Četudi tega ni nihče načrtno predvidel, je sodobna tehnologija ponudila aplikacije, ki vsakomur omogočajo, da oblikuje. Oblikovanje vizualnih komunikacij, ki je do pred kratkim predstavljalo ekskluzivno znanje, se je z razširjenostjo programske opreme spremenilo v del splošne izobrazbe. Seveda pa to ne pomeni, da poklic grafičnega oblikovalca izumira, ampak poudarja, da se njegova zahtevnost veča, saj zahteva multidisciplinarno znanje, ki ga tehnologija ne zagotavlja. To dokazuje množica oblikovanih oglasnih sporočil, ki pa ne dosegajo oblikovalskih standardov. Izobraževanje je eden od vidikov, ki lahko izrazito prispeva k ozaveščanju razumevanja pomena vizualne kulture v moderni družbi in k vzpostavljanju odgovornega dialoga med oblikovalci in prejemniki vizualnih sporočil. Izobraževalne institucije bodo morale prepoznati nove razmere in prevzeti vlogo tistega, ki bo oblikovalce oglasnih sporočil seznanil z zahtevami, ki jih omogoča grafično oblikovanje vizualnih sporočil danes, prav tako pa tudi naročnike in uporabnike. Odgovornega oblikovanja ni brez odgovornega naročnika in uporabnika. dr. Oliver Vodeb Družbena odgovornost oblikovanja kot refleksivna komunikacijska praksa. Družbena odgovornost oblikovanja izhaja iz dejstva, da je oblikovanje družbena in kulturna praksa. Vizualno komuniciranje se primarno manifestira v javnem prostoru komuniciranja, je vpliven mehanizem konstrukcije realnosti, hkrati pa je vedno rezultat specifičnih razmerji moči. Odgovornost oblikovanja je kot sloganovski termin vedno bolj prisotno, v praksi pa predstavlja predvsem orodje za pridobivanje specifičnega kulturnega kapitala. Ta vzpostavlja odgovornost oblikovanja kot tržno unovčljivo vrednost v medijskem in komunikacijskem okolju, ki ga vedno bolj determinira (kvazi)medijska pismenost potrošnikov medijskih vsebin in kulturnih posrednikov. V predavanju nas bo zanimalo, kaj so dejavniki, ki konstituirajo odgovorno oblikovalsko delo in kaj dejavniki, ki konstituirajo vrhunskega oblikovalca- ustvarjalca. Hkrati bomo analizirali prakse, ki se reprezentirajo kot družbeno odgovorne pa to niso, nasprotno, te komunikacijske prakse so konstitutivni del ideologije tržnega komuniciranja kot komunikacijske kulture/prakse, ki kolonizira javni prostor in ga pretvarja v oglasno tablo zasebnih interesov. Oblikovanje je po mojem mnenju lahko družbeno odgovorno takrat, ko bo refleksivna komunikacijska praksa, ki bo v prvi vrsti odgovorna predvsem javnosti in bo presegala samoreferenčnost dekontekstualizirane podobe. Kdo mag. Sašo Urukalo Sašo Urukalo je diplomiral iz likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in magistriral na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani na področju vizualnih komunikacij - razvoj in teorija oblikovanja. Od leta 2007 je sodni izvedenec za grafično stroko za področje oblikovanje vizualnih sporočil, industrijsko oblikovanje in oglaševanje. Deluje kot oblikovalec vizualnih sporočil. Objavlja tudi strokovna besedila o govorici vizualnega. Njegova dela so objavljena v strokovni literaturi, med drugim v: Corporate profiles& Web graphics, PIE BOOK, 2001, Corporate profiles, PIE BOOK, 2004 Bussines Card grafics 1, 2 PIE BOOK 1998, 1999, Wilson Harvey, 1000 Type Treatments, From Script to Serif, Letterforms Used to Perfection, Rockport, 2005, Lisa L. Cyr, Innovative Promotions That Work, A Quick Guide to the Essentials of Effective Design, Rockport, 2006. Razstavljal je v Sloveniji in v tujini (galeria Le Lys, Pariz, junij 2003, galerija Visconti fine Art Kolizel, Ljubljana, september 2003, Atelje Matjaža Počivavška, Ljubljana, december 2003, DESIGN MAI, Berlin, maj 2004, grafični bienale Brno 2004, sekcija EU+ skupinska razstava Društva oblikovalcev Slovenije, Berlin, junij 2004, Galerija ICOGRADA). Knjiga - grafična mapa z vizualno poezijo z naslovom Molk rib ( besedilo Brina Svit ) je bila umeščena v nekatere stalne zbirke tovrstnih knjig ( Kunstbibliothek Berlin, Coper Hawitt Museum Library New York, Bibliotec National Paris) dr. Oliver Vodeb Oliver Vodeb je doktor socioloških znanosti. V njegovem znanstveno raziskovalnem delu ga zanimajo predvsem presečišča sociologije, komunikologije in vizualnega komuniciranja, posebej pa področja: kritične študije komuniciranja, družbeno odzivno komuniciranje, oglaševanje, oblikovanje, medijski aktivizem, družbena odgovornost komuniciranja, mrežni komunikacijski pristopi, taktični mediji in kritična pedagogika. Na oddelku za oblikovanje ALUO predava pri predmetu Teorije in prakse medijev in komuniciranja in je znanstveni sodelavec Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede. Je avtor koncepta in vodja Memefesta, raziskovalno izobraževalnega projekta, ki se ukvarja z družbeno odgovornimi in inovativnimi komunikacijskimi pristopi ter konceptualni direktor Studia Poper. |
|
PRIJAVA NA
E-OKROŽNICE Ustanovitelja Fundacije Brumen Riko Talum Zlati pokrovitelj Banka Celje Pokrovitelja tiska Tiskarna TKBM Božnar & Partner Pokrovitelj papirja Burgo Medijski pokrovitelji Delo Europlakat Mladina Vest.si Spletni pokrovitelji Gigodesign Sonce.net Studio Tibor Pokrovitelji Altos Grafit Idejološka ordinacija Okvir Epl Antiq hotel Kogl Fokus Založba Rokus Klett Podpora Ministrstvo za kulturo RS MO Ljubljana |
|
| POVEZAVE Mednarodne organizacije Icograda Icsid Atypi Druge institucije Tipo brda D&Ad Design Austria Design Council Csd Letter Exchange Typocircle A-G-I AIGA Design History Society Zgraf Business Design Centre Idz Revije, blogi, info točke Blogotip Eye magazine Designboom D_magazin Pekinpah Graphis Novum Adobe Apple Design Observer Muzeji, knjižnice Upm Design Museum Type Museum St Bride V&A |