 |
 Fundacija Brumen |
| ZADNJE DOSJE Uvod Anna Berkenbusch Pierre Bernard Peter Bilak Irma Boom Max Bruinsma William Drenttel Jessica Helfand Andrzej Klimowski Cyprian Koscielniak Bo Linnemann Piotr Młodozeniec Bruno Monguzzi Aleš Najbrt Jean-Françoise Porchez Mark Porter Rick Poynor Erik Spiekermann Wieczyslaw Wasilewski Alan Záruba BIENALE 04 Fotogalerija Poročilo žirije Žirija Komisija Ožji izbor Razpis Medijska soba Summary bvss04 & mod04 MOD 04 Fotogalerija Žirija Predavanja Razstava Medijska soba POSTER FESTIVAL LJUBLJANA 09 ZAGREB English Slovensko Fotogalerija OBLIKOVANJE ZA DRŽAVO - razstava Slovensko English Medijska soba BRNO English Slovensko Fotogalerija OBLIKOVANJE ZA DRŽAVO - posvet Referati Medijska soba Sklepi posveta ODGOVORNOST V OBLIKOVANJU Predavanja Medijska soba Fotogalerija |
|
BIENALE 03 Žirija Poročilo žirije Medijska soba Fotogalerija Ožji izbor Razpis English MOD 03 Fotogalerija Razstava Predavanja Žirija Medijska soba HRVAŠKO OBLIKOVANJE 040506 Info Fotogalerija Medijska soba TDC NY Info Fotogalerija Medijska soba APEL Mnenje Fundacije Odzivi Korespondenca G. Košaka ADC BiH Info Katalog Medijska soba E-A-T Info Katalog Fotogalerija Medijska soba BIENALE 02 Žirija Poročilo žirije Medijska soba Fotogalerija Ožji izbor Bienala 02 Prijavnica Razpis MOD 02 Razstava Predavanja Medijska soba BIENALE 01 FUNDACIJA Namen in cilji Fundacija Načrti Jože Brumen Kontakt FAQ Pokrovitelji |
|
Krila in korenine Bo Linnemann Pogovarjala se je Barbara Predan Med Dansko in Slovenijo bi lahko potegnili precej vzporednic. Ena od njih je zagotovo, da se obe trudita preseči majhnost znotraj Evropske unije in ohraniti svojo identiteto. Po drugi strani je med njima prepad. Vsaj kar se tiče odnosa do kulture. Danska jo pri predstavitvi države na uradnem spletnem mestu umesti takoj za zgodovino, pri nas se (brez presenečenj) znajde na repu. Oblikovanje je predstavljeno kot danski glavni izvozni artikel, Slovenija pa ga sploh ne omenja. Kljub številnim pohvalam, med katere zagotovo sodi tudi navdušenje nad visoko kakovostjo vidnih sporočil pri nas, ki ga je izrazil Bo Linnemann, ključna figura vizualne podobe nacionalnih danskih institucij in žirant 1. bienala. Kako se po dansko reče oblikovanje? Design. V Franciji bi bilo to nemogoče. Sploh obstaja danska beseda za besedo oblikovanje? Opazila sem namreč, da tudi stanovski center za oblikovanje v danskem nazivu rabi angleško besedo design: Dansk Design Center. Je to zaradi orientiranosti na mednarodni trg? Mislim, da nimamo danske besede. Imamo besedo, ki je bolj opisna, v smislu dajanje oblike, ampak ne obsega širine, ki jo pojmujemo pod besedo design. V poznih 50-ih in začetku 60-ih prejšnjega stoletja smo začeli uporabljati besedo design, ker je zajemala nekaj drugega kot umetna obrt ali arhitektura. Mislim, da res nimamo danske besede. Pri nas je eno od bolj občutljivih področij prav raba tujk v slovenskem jeziku. Navkljub nekaterim poskusom se temu ne moremo izogniti. Na uradnem spletnem mestu Danske Denmark.dk, ki ste ga tudi vi oblikovali, sem med drugim prebrala, da ste Danci zelo ponosni na svoj jezik in zgodovino. Se torej spoprijemate s podobnimi problemi kot mi, ali to dojemate kot del globalizacije, internacionalizacije? Ne, tudi pri nas se soočamo z veliko skrbjo za danski jezik in vdorom angleških besed. Prihaja do kar precejšnjih trenj. Smo namreč majhen narod in temu primerno se počutimo kar malo ogrožene od Evropske unije. Zasledila sem podatek, da 81 % Dancev podpira globalizacijo, na drugi strani pa so skeptični do Evropske unije. Ni to protislovno? Ja, je protislovno (smeh). Je pa tudi tipično dansko. Ko o tem govorimo, smo radi odprti in orientirani navzven, ob koncu dneva pa smo ekstremno lokalni. Vsak Danec bo zatrjeval, da razmišlja in deluje globalno, mednarodno, toda ko pride do odločitve, bo reagiral zelo lokalno. Evropska unija je Danski blizu in temu primerno nastaja napetost. V Evropski uniji imamo posebno vlogo, nismo namreč enaki člani, kot so npr. Francozi, Nemci. Vpeljane imamo določene restrikcije proti Evropski uniji, nimamo evra ipd. Smo delni outsiderji. In vse to je tipično dansko (smeh). Lahko bi rekli kar tipično skandinavsko. Tudi na Švedskem so zavrnili evro. Tako je, Norveška pa sploh ni v Evropski uniji. Ali lahko najdemo mesto za nacionalno identiteto v globalni družbi? Če lahko najdemo mesto? Vsekakor. Rekel bi, da je trenutno več mesta za nacionalno identiteto, kot ga je bilo kdaj prej. Je nujnost? Ja, vsekakor je nujnost. Svet postaja vedno bolj globalen in ob tem je nujno identificirati lastne korenine. Bolj ko postajamo globalni, univerzalni, bolj čutimo potrebo po pripadanju. Narod mora čutiti potrebo po okarakteriziranju glede na druge in s tem preprečiti, da jih ostale države enostavno pogoltnejo. Lokalne karakteristike določenega naroda so zelo pomembne. Skratka, nacionalna identiteta je danes na dnevnem redu bolj kot kdaj koli prej. Slovenski oblikovalec Ranko Novak je izjavil, da je v kulturi zelo težko govoriti o kakršnikoli nacionalnosti. Se strinjate? V kulturi? Ne vem, če prav razumem. Mislim, da ko govori o tem, govori o nacionalizmu. O trenutnem vzponu desnice v prenekateri evropski državi in fokusu na nacionalizem. V tem smislu se z njim strinjam. V katerem se ne? Če govorimo o kulturi, kulturah, potem lahko govorimo tudi o nacionalnih kulturah. Danci se zelo razlikujemo od Švedov, Švedi od Norvežanov, pa smo sosedje. Z nacionalnostjo se verjetno res ne identificiramo, je pa zelo pomembna platforma za vsakega posameznika. In temu primerno je pomembno za vsakogar, da jo ima in posledično s tem tudi občutek pripadnosti. So seveda posamezniki, ki delujejo globalno in trdijo, da nimajo stalnega bivališča, kljub temu pa imajo jezik. Vsi imamo jezik in ta nas povezuje z nacionalnostjo. V tem smislu se je ne moremo kar tako odkrižati. V političnem kontekstu ali nacionalističnem kontekstu pa ga razumem in je grozno, da do tega prihaja. Ko nekdo reče Slovenija, kaj je prva stvar, na katero pomislite? Ljubljana. Nogomet (smeh). Po žiriranju pa lahko rečem tudi odlično oblikovanje. Vaše podjetje Kontrapunkt je odgovorno za mnoge vizualne identitete danskih nacionalnih institucij. Če bi se znašli pred nalogo oblikovanja novega slovenskega grba in zastave, kako bi se lotili te naloge? Če delaš kakršnokoli oblikovanje, ne samo na temo nacionalne identitete, je vedno potrebno imeti v mislih dva elementa. Jaz ju imenujem: krila in korenine. In s tem se zopet vračava na pogovor o globalizmu in lokalizmu. Potrebuješ krila, moraš biti odkrit, mogoče ne ravno internacionalen, toda odprt do sveta. Na drugi strani pa je vedno bolj pomembno, da imaš svoje korenine in da delaš nekaj, kar je, če se vrnem k vprašanju, globoko zakoreninjeno v Sloveniji. Ko delam za Dansko, vedno delam v sozvočju z dansko tradicijo. Tega ne bi nikoli preskočil. V primeru, da se temu ognem, izgubim kontrolo in le lebdim v zraku. Zato so korenine pomembne za vsako oblikovanje, ne glede na interpretacije, ki iz tega sledijo. So pa tu še ljudje, ki ne marajo sprememb, zato smo se na Danskem lotili preoblikovanja počasi, skozi čas in na tem delamo že zadnjih petnajst let. Pravzaprav se ne spominjam nobene države, ki bi s pomočjo natečaja poskušala spremeniti svojo identiteto. Med predavanjem sem pokazal primer razvoja preoblikovanja francoskih nacionalnih simbolov, pri čemer so bile spremembe minimalne, daleč od drastičnih preskokov. Ti se pravzaprav dogajajo le pri velikih prelomih v družbi. Ob razpadu Sovjetske zveze, recimo, je bila sprememba zastave nujna; dobili smo novo rusko zastavo, ki je pravzaprav stara, toda brez sovjetskih elementov. Če gre le vprašanje stila, potem tega seveda ne narediš. Če se vrnem nazaj k uradni spletni strani Danske. Velik vtis name je naredilo dejstvo, da je bila pri predstavitvi države na drugem mestu (za zgodovino) postavljena kultura. Oblikovanje je v tem razdelku predstavljeno kot glavni izvozni artikel in kot, kar ste tudi povedali na predavanju, ključni element v danski družbi. Glavni cilj danskega dizajnerskega centra je spromovirati dansko oblikovanje kot svetovno prepoznavno blagovno znamko, značilno po svoji unikatni kakovosti. Kako bi vi definirali unikatno kakovost v danskem oblikovanju? Mnogi smo prepričani, da lahko na Danskem govorimo o oblikovanju kot blagovni znamki. To izhaja iz obdobja poznih 50-ih prejšnjega stoletja, ko je na področju pohištvenega oblikovanja začela delati skupina mladih talentiranih arhitektov. Delali so zelo kakovostno, toda poceni pohištvo. To je bila skupina največ desetih arhitektov, ki so se med seboj dobro poznali. Sicer niso delali skupaj, je pa med njimi obstajal nenehen izziv. To obdobje danes pojmujemo kot cvetoče obdobje danskega oblikovanja. Vsi ti arhitekti so se izobrazili v času funkcionalizma in to se je močno odražalo v njihovem oblikovanju. Vpliv Bauhausa je močnejši kot kjerkoli v Evropi, podoben vpliv lahko zasledimo le še na Švedskem in Finskem. Močan vpliv funkcionalizma pa izhaja tudi iz stare japonske arhitekture. Če si ogledamo tradicionalno japonsko arhitekturo, lahko zasledimo veliko elementov funkcionalizma. V tem verjetno tudi leži vzrok, da je bila Japonska vedno največji trg za izvoz danskega pohištva. Še danes lahko med japonskim in danskim oblikovanjem najdemo mnogo podobnosti. Sicer ne v grafičnem, pri ostalem oblikovanju pa je to jasno vidno. Vpliv funkcionalizma, ki traja še danes, dela naše oblikovanje unikatno. Enostavnost in čiste linije. Bruno (Bruno Monguzzi, član žirije op. p.), je danes omenil, da je švicarsko oblikovanje preveč dovršeno; enako bi lahko rekli za skandinavskega. Preveč je uvidljivo in tu izgubljamo v spontanosti. Vse postane preveč narejeno. Kot žirant na 1. bienalu vidnih sporočil ste imeli možnost spoznati cvet slovenskega grafičnega oblikovanja. Lahko govorimo o unikatni kakovosti v slovenskem oblikovanju? Ja, vsekakor. Zdi se mi zelo mednaroden in na zelo visokem nivoju. Z Rickom Poynorjem (član žirije, op. p.) sva se strinjala, da tako visoko kakovostnega oblikovanja nisva zasledila ne v Britaniji ne na Danskem. Resnično visoko kakovostno oblikovanje. In to je bil splošen občutek, ne samo nekaj posameznih del. Še posebej na področju revij in do neke mere na področju plakata. Mogoče manj na področju knjig, ampak tam je tudi težko ocenjevati, saj moraš poznati vsebino. Vsekakor vredno ogleda. Da bi lahko označil kakšno tipično slovensko značilnost, pa bi moral poznati več iz vaše zgodovine. Kateri predmet ste poučevali na Kraljevi akademiji za likovno umetnost? Odgovoren sem bil za celoten oblikovalski inštitut. Imeli smo štiri oddelke: grafično oblikovanje, industrijsko oblikovanje, pohištveno oblikovanje in komunikacijsko oblikovanje. Ob mojem prihodu je imel inštitut le en oddelek, ki pa smo ga razdelili, da bi študentom omogočili dodatno specializacijo. V ta namen smo jim omogočili tudi srednjo pot - pridobivanje splošnega znanja iz več smeri oblikovanja. Ena pomembnejših nalog, s katero se bomo v prihodnosti srečevali oblikovalci, je preseganje delovanja v nekem ozkem, specifičnem žepu. Ob tem ni nujno, da bomo obvladali oblikovanje v vseh disciplinah in medijih, temveč da bomo sposobni sodelovanja z ostalimi oblikovalci iz drugih področij. Med kratkimi biografskimi podatki, ki sem jih našla le v danščini, sem zasledila stavek Institute In-service Teacher Training, UNCHR, Mogadiš, Somalija (1981–2). Mi lahko poveste kaj več o tem obdobju? To je bilo takoj po diplomi. Želel sem si delati v tujini in dobil službo v Združenih narodih, na oddelku za begunce, v Somaliji. Delal sem na inštitutu, katerega naloga je bila usposobiti somalske učitelje za delo v begunskih taboriščih. In ni imelo nobene zveze z oblikovanjem? Moja naloga je bila izdelava literature za izobraževanje učiteljev. Vodil sem oddelek, ki je tedensko pripravil po eno knjigo v 3000 izvodih, ki smo jo nato distribuirali med somalske učitelje. Mislim, da sem bil tudi edini arhitekt v Somaliji, zato sem bil odgovoren za gradnjo šol. Sijajni dve leti. Ko ste bili še v izobraževanju - kaj ste skušali vcepiti v glavo vsem svojim študentom? Že prej omenjeni temi: krila in korenine. Mislite, da lahko oblikovanje pripomore k izboljšanju sveta? Lahko. Po moje je ravno v tem smisel oblikovanja: narediti svet za boljše življenje. Narediti enostavnejše stvari, takšne, ki nam olajšajo delo. Prej sem omenil krila in korenine, k čemur dodajam, da karkoli ustvarimo, mora narediti svet boljši. S tem fokusiramo pomembno vrednost v oblikovanju, v nasprotju z golo proizvodnjo stvari, ki jih ne potrebujemo. Gre torej za politični odnos, ki ga je treba zaobjeti. Zame je to najpomembneje. Bo Linnemann Diplomira iz arhitekture in specializira iz področja grafičnega oblikovanja. S Kimom Meyerjem Andersenom leta 1985 ustanovita podjetje Kontrapunkt – gl. www.kontrapunkt.dk. V zadnjih petnajstih letih preoblikuje vizualno identiteto številnih nacionalnih institucij, od državnih ministrstev, varnostne obveščevalne službe PET, Kraljeve knjižnice, Narodnega muzeja do mednarodno priznanih podjetij The Lego Group, Novo Nordisk, Danske Bank, Tele Danmark, ... Za svoje delo prejme številna domača in mednarodna priznanja. Več kot 12-krat je nagrajen z Danish Design Prize. Izkušnje s področja preoblikovanja vizualne podobe državnih institucij predstavi s pomočjo Danskega centra za oblikovanje v knjigi The Crowning Touch (Kontrapunkt in The Dansk Design Centre, 2000). |
|
PRIJAVA NA
E-OKROŽNICE Ustanovitelja Fundacije Brumen Riko Talum Zlati pokrovitelj Banka Celje Pokrovitelja tiska Tiskarna TKBM Božnar & Partner Pokrovitelj papirja Burgo Medijski pokrovitelji Delo Europlakat Mladina Vest.si Spletni pokrovitelji Gigodesign Sonce.net Studio Tibor Pokrovitelji Altos Grafit Idejološka ordinacija Okvir Epl Antiq hotel Kogl Fokus Založba Rokus Klett Podpora Ministrstvo za kulturo RS MO Ljubljana |
|
| POVEZAVE Mednarodne organizacije Icograda Icsid Atypi Druge institucije Tipo brda D&Ad Design Austria Design Council Csd Letter Exchange Typocircle A-G-I AIGA Design History Society Zgraf Business Design Centre Idz Revije, blogi, info točke Blogotip Eye magazine Designboom D_magazin Pekinpah Graphis Novum Adobe Apple Design Observer Muzeji, knjižnice Upm Design Museum Type Museum St Bride V&A |