 |
 Fundacija Brumen |
| ZADNJE DOSJE Uvod Anna Berkenbusch Pierre Bernard Peter Bilak Irma Boom Max Bruinsma William Drenttel Jessica Helfand Andrzej Klimowski Cyprian Koscielniak Bo Linnemann Piotr Młodozeniec Bruno Monguzzi Aleš Najbrt Jean-Françoise Porchez Mark Porter Rick Poynor Erik Spiekermann Wieczyslaw Wasilewski Alan Záruba BIENALE 04 Fotogalerija Poročilo žirije Žirija Komisija Ožji izbor Razpis Medijska soba Summary bvss04 & mod04 MOD 04 Fotogalerija Žirija Predavanja Razstava Medijska soba POSTER FESTIVAL LJUBLJANA 09 ZAGREB English Slovensko Fotogalerija OBLIKOVANJE ZA DRŽAVO - razstava Slovensko English Medijska soba BRNO English Slovensko Fotogalerija OBLIKOVANJE ZA DRŽAVO - posvet Referati Medijska soba Sklepi posveta ODGOVORNOST V OBLIKOVANJU Predavanja Medijska soba Fotogalerija |
|
BIENALE 03 Žirija Poročilo žirije Medijska soba Fotogalerija Ožji izbor Razpis English MOD 03 Fotogalerija Razstava Predavanja Žirija Medijska soba HRVAŠKO OBLIKOVANJE 040506 Info Fotogalerija Medijska soba TDC NY Info Fotogalerija Medijska soba APEL Mnenje Fundacije Odzivi Korespondenca G. Košaka ADC BiH Info Katalog Medijska soba E-A-T Info Katalog Fotogalerija Medijska soba BIENALE 02 Žirija Poročilo žirije Medijska soba Fotogalerija Ožji izbor Bienala 02 Prijavnica Razpis MOD 02 Razstava Predavanja Medijska soba BIENALE 01 FUNDACIJA Namen in cilji Fundacija Načrti Jože Brumen Kontakt FAQ Pokrovitelji |
|
Če rešiš problem, bo sporočilo delalo namesto tebe Bruno Monguzzi Pogovarjala se je Meta Dolenc Bili ste član žirije 1. bienala vidnih sporočil Slovenije. Kako ocenjujete naše oblikovanje? Ste ga poznali že prej? Ne, slovensko oblikovanje mi je bilo neznanka, zato nisem imel ob prihodu v Ljubljano nobenih pričakovanj. Ker vaše vprašanje zahteva zelo splošen odgovor, bom rekel, da je povprečna raven vašega oblikovanja visoka; na bienalu smo lahko opazili zelo kakovostna dela. Bi lahko rekli, da ima oblikovanje v Sloveniji kakšne značilne, svojske elemente? Grafično oblikovanje in vidna sporočila so si danes po vsem svetu, posebej v gospodarsko razvitejših državah, kjer se izmenjava ogromno informacij, podobna. Na oblikovalskih tekmovanjih vidimo le izbor in ne vsega, kar se resnično dogaja v določeni deželi. Torej večina sporočil nikoli ne doseže teh tekmovanj, in če prihajaš iz tujine, morda sploh ne dobiš pravega vtisa: to, kar vidiš, je to, kar oblikovalska stroka oceni za kakovostno. Zanimivo je, da pogosto naletimo na oblikovalske rešitve, ki jih po mojem mnenju sploh ne bi smeli tako poimenovati. So samo nekakšna oblika samoizražanja ali pa se bolj posvečajo zadovoljevanju trendov kot pa reševanju komunikacijskih problemov. In tudi zato sem bil resnično prijetno presenečen, ko smo v Ljubljani videli zelo malo oblikovalskih rešitev, ki bi se premočno navezovale na površinski pristop. To me je res razveselilo, čeprav seveda ne morem trditi, da ustreza resničnosti. Morda ste imeli samo dobro komisijo in je odstranila vse površinsko oblikovanje, ki je v drugih državah zelo razširjeno in dobiva celo nagrade - ne le domače komisije, temveč tudi tuje žirije. Sicer pa nisem prepričan, če lahko to sploh imenujemo oblikovanje. Meni namreč oblikovanje pomeni reševanje problemov in ne samoizražanje. Oblikovalec ni enak umetniku. Kot umetnik imaš svoj lasten problem, ki ga nosiš v sebi in ga kasneje izraziš. Svoj poklic oblikovalca razumem zelo podobo kot poklic prevajalca. To lahko vi lažje razumete, saj zdaj govorite jezik, ki ni vaš materni. Prevajalec mora razumeti, kaj je predmet prevajanja; temu prida svoje lastno znanje, inteligenco in lastno občutljivost, da lahko naredi dober ali slab prevod. Prevaja stvari, ki niso njegovo avtorsko delo. Dandanes prihaja do zmešnjave; mladi želijo biti nekdo in ustvariti svoj lastni jezik izražanja, kar je nesmiselno, saj je vizualni jezik samo eden. Tako kot ostali jeziki pa je sestavljen iz kod – in če se hočeš sporazumeti, jih moraš zelo dobro poznati. Ker vas sicer nihče ne bo razumel? Seveda. In vse oblikovanje, ki gradi na modi, ne upošteva sprejemnika in njegovih potreb. Torej oblikovalci ne smejo slepo slediti trendom oziroma modi? Kaj pa tradiciji? V svojem predavanju sem želel razložiti, kaj pomeni slediti modi. To enostavno pomeni, da trgaš strani iz slovarja. Ustvariš si zelo majhen slovar, z malo besedami in te so edine, ki jih je dovoljeno uporabljati, saj so druge staromodne. S stališča sporočanja to pomeni, da si zmanjšuješ komunikacijska sredstva. Zato sem uporabil metaforo s slovarjem. Določiš, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je in in kaj out? Točno tako. In ker je out, tega ne smeš uporabiti. Kar pa je popoln nesmisel; problem moraš razumeti in izbrati ustrezna sredstva za njegovo reševanje. Tu ne bi smelo biti nobenega veta. Imeti bi moral ogromen slovar. Moda je v resnici nenehno republiciranje; obstaja vedno nov slovar, ki pa je vedno zelo majhen. Ker bo drugo leto prišel nov! Da, tako majhen kot prejšnji. Gre torej za zamenjavo, kjer pa lahko vsakič uporabiš zelo zaprto paleto možnosti. Ali lahko sploh še govorimo o slovenskem, italijanskem, …, švicarskem oblikovanju ali pa gre za en sam, globalen pojav? Nacionalne identitete izginjajo, predvsem zaradi vseprisotne modne industrije. Vsi ji sledijo, in kar je najbolj absurdno, verjamejo njeni filozofiji, češ da s pomočjo mode gradijo svoj lasten osebni jezik. Vsi zatrjujejo, da hočejo biti svobodni, hočejo izbirati lasten jezik, … In vse šole počnejo enake stvari in vsa tekmovanja so si podobna. Imate bogate življenjske izkušnje, šolali in delali ste v razlienih okoljih. Koliko je vse to vplivalo na vaš razvoj in vaše delo? Začetek mojega šolanja v Švici je nekako sovpadel s kritičnim obdobjem sprememb švicarskega oblikovanja. Do takrat smo imeli zelo močno tradicijo, poučevanje je bilo jasno določeno in brez sprememb, lahko bi celo rekli dogmatično. Jaz pa se za oblikovanje nisem odločil, ker bi želel postati umetnik, ampak da bi se naučil vidnega jezika. In ker sem rojen v italijanskem delu Švice, sem se že od malega učil sporazumevanja, saj sem srečeval ljudi, ki so govorili meni neznane jezike - neznane, ker nisem obvladal pravih kod. In ko sem šel v oblikovalsko šolo, sem mislil, da se bom naučil kod, novega jezika. A sem kmalu ugotovil, da mi ne podajajo novih kod, ampak svoje lastne dogme, lastne resnice. Zato sem moral zbežati iz Švice. Bil sem zelo zmeden, hotel sem opustiti oblikovanje in postati fotograf, novi Werner Bischof, zame najboljši fotograf. Izredno sem bil vznemirjen in sploh si nisem več želel poiskati lastnega načina izražanja. Odšel sem v Anglijo. In v reviji opazil članek, ki mi je spremenil življenje. Je bila londonska izkušnja ključna, najbolj pomembna? Verjetno. Tam sem bil eno leto in lahko sem izbiral profesorje, ki sem jih sam želel. Študij vizualne percepcije mi je omogočil spoznavanje pomembnih stvari o sporazumevanju. In potem sem prebral članek o studiu Boggeri in odločil sem se poiskati človeka, ki je vodil ta studio. Nisem pričakoval, da bi lahko delal pri njem, saj sem bil še otrok, imel sem 20 let. Zame je bil to najboljši biro na svetu. Želel sem si samo spoznati tega človeka, da bi morda lažje razumel oblikovanje in bi se lažje odločil za ta poklic. Ogledal si je moja študentska dela in pričakoval sem, da mi bo dal kakšne uporabne naslove, kjer bi lahko povprašal za delo, preden se vrnem v London. A vprašal me je, če bi ostal. Kaj pa drugi vplivi, ruski konstruktivizem, El Lissitzky, …? V Angliji sem začel širiti svoja obzorja razumevanja. Zanimala so me evropska umetniška gibanja v začetku 20. stoletja. Dadaizem, recimo, me je privlačil, ker je izšel iz literature in je tudi z grafičnim oblikovanjem izražal kritično držo do buržoazije. Pravzaprav je odkril funkcionalno tipografijo, saj je bila oblikovana zato, da bi izrazila tisto, kar je opisovalo besedilo. Ta gibanja so bila zame izredno pomembna, saj so mi omogočila popolnoma nov pristop. Na začetku kariere so me torej navdihovala evropska 20. in 30. leta pa študij vizualne percepcije in psihologije gestalt v Londonu ter seveda sodobno oblikovanje v Italiji in Združenih državah, predvsem v New Yorku. Tipografija se vam torej zdi zelo pomembna že od samega zaeetka? Seveda, saj opredeli pomen, ki ga besede govorijo. Izredno rad citiram El Lissitzkega, ki je rekel, da mora grafično oblikovanje za tiskano besedo pomeniti to, kar glas in telo za govor. Zakaj nekoga opišemo kot dobrega igralca? Zato, ker dobro izrazi vse, kar mora povedati. Napisano se nauči na pamet in način, kako izgovori, ga opredeli za dobrega igralca. Svoje telo in glas posodi osebi, ki jo interpretira. Spomnite se Dustina Hoffmana, ki je v filmu Rain man postal popolnoma druga oseba, s tem da je uporabil svoje telo in svoj glas. In jaz mislim, da je naše delo podobno, saj posojamo svoje sposobnosti in inteligenco sporočilu, ki naj bi ga prenesli naprej. Smo oblikovalci, ki moramo vedeti, ali to delamo za naročnika, sprejemnika ali sami zase. Plakat je sinteza fotografij, barv, erk, … Kateri je najpomembnejši element oz. ali je to odvisno od konteksta, namembnosti? Kontekst se spreminja. Plakat je medij sam zase, z lastnimi zakonitostmi - zaradi velikosti, ker je na cesti, ker se spreminja svetloba, zaradi tišine ali hrupa, ki ga obdaja. Zato mora biti plakat različen. Kot je različen govor; enkrat šepetamo, drugič kričimo, včasih uporabljamo kretnje rok, … Sredstva, ki jih imamo: fotografijo, ilustracijo, tipografijo, barvo, izbiramo glede na okoliščine in potrebe. Če bo fotografija razrešila problem, jo moramo uporabiti; če pa ne bo pomagala, je ne smemo, četudi jo imamo radi. Če nam je fotografija všeč, pojdimo na razstavo, ni nam je treba uporabiti pri svojem delu. Delali ste tudi s študenti. Kakšno je delo profesorja, kaj je njegova naloga? Ponavadi poueuje doloeen pojav v oblikovanju. Zdaj imam le še obeasna predavanja, ko pa sem bil profesor, sem poueeval vizualno percepcijo, tipografijo in oblikovanje knjig, kjer sem skušal poudariti potrebo po zaobjetju kompleksnosti podobe, po medsebojnem delovanju med podobo in vsebino. Skozi oblikovanje spreminjamo podobo, vsaka podoba bo vplivana od druge in zgodba se bo popolnoma spremenila. Odnos med podobama odloea zgodbo, ki jo govori vsaka posamezna podoba. V predavanju ste pomembno sporoeilo: imeti pogum, da ne ubogaš ponazorili z zanimivo zgodbo o nastanku znaka za Musee d´Orsay … Natečaj za plakat ob otvoritvi novega muzeja ni vseboval točnih prepozicij, saj jih niti ni mogel. In tudi zato so predlogi upodabljali sliko kakšnega umetniškega dela ali samo stavbo muzeja. Žirija pa je ugotovila, da eno samo umetniško delo ne more predstaviti celotnega muzeja in da je stavba muzeja v resnici stara železniška postaja in nič več. Nekaj je bilo sodelujočih iz oglaševanja; njihovi posterji so bili neverjetni, a bili so oglaševanje, ne pa sporočanje, saj je bil jezik oglaševalski. Bili so zelo razočarani, ker niso mogli podeliti prve nagrade, in prestrašeni, saj so se natečaja udeležili vsi pomembnejši oblikovalci in študentje oblikovanja. Nekdo se je spomnil name in moral sem prileteti v Pariz. Pokazali so mi 20–30 rešitev zadnjega izbora in vprašal sem jih, zakaj ne podelijo prve nagrade. Niso mi znali odgovoriti, vedeli so le, da ne želijo umetniškega dela ali arhitekture. Ugotovil sem, da je edina možna rešitev samo znak in datum odprtja muzeja. Mislil sem, da je to dobro vodilo, in strinjali so se. Po eni strani sem se zavedal, da lahko delam eno leto, a bo to še vedno samo tipografija; po drugi sem vedel, da ne smem uporabiti slike. A s slednjim se nisem obremenjeval. Ko sem našel dobro sliko, sem jo uporabil. Vrnil sem se z rešitvijo, s katero sicer nisem upošteval napotkov, a hkrati sem vedel, da se s podobo tistega malega letala nekaj dogaja. Sporočilo je bilo tu. Ko je direktor muzeja videl moj predlog, je ponorel, bil sem namreč njegova zadnja možnost. Ni hotel poslušati mojih razlag o metafori letala. Sam od sebe pa je sčasoma, medtem ko se je jezil in iskal preostale možnosti, pogledoval na poster. In vidno sporočilo je naredilo svoje. Plakat mu je ob vsakem pogledu povedal, da se bo v mestu zgodilo nekaj pomembnega. Sporočilo je bilo tu. In direktor ga je zaznal ter sprejel. Nauk: če rešiš problem, bo sporočilo delalo namesto tebe. Omenili ste tudi potrpežljivost. Da, stvarem morate dati čas. Zgodilo se mi je že, da je naročnik zavrnil moje delo in mi povedal, kaj se mu zdi narobe. In v tistem trenutku mu morate tudi vi povedati, kaj se vam zdi narobe, in skleniti srečanje z besedami:˝Zaradi drugih obveznosti me nekaj dni ne bo v mestu. Ko se vrnem, vas pokličem in nadaljevala bova današnji sestanek.˝ In naročnik bo v tem času razmišljal o vašem projektu, saj gre za njegov problem. In vidno sporočilo bo medtem delovalo. Naročnika morate izpostaviti sporočilu; skoraj zagotovo bo spremenil mnenje, če seveda sporočilo resnično deluje! Bruno Monguzzi Rojen 1941 v južni Švici, grafični oblikovalec, tipograf in predavatelj. V drugi polovici 50-ih študira na Ecole des Arts Decoratifs v Ženevi in na St. Martins School of Arts and Design v Londonu. V začetku 60-ih dela v oblikovalskem studiu Boggeri v Milanu, nato se preseli v Ameriko. Leta 1967 oblikuje več paviljonov za razstavo Expo v Montrealu, kar mu prinese številna mednarodna priznanja. Leta 1968 se vrne v Evropo, dela na projektih za različne založbe in med drugim postane umetniški vodja revije Abitare. Leta 1983 z Jeanom Widmerjem zmagata na mednarodnem natečaju za oblikovanje znaka za Musee d'Orsay v Parizu in temu sledijo naročila za številne serije plakatov. Leta 1987 oblikuje označevalni sistem in odmevno celostno podobo za Museo Cantonale d'Arte v Luganu, ki tako postane eden njegovih zvestih naročnikov. Veliko razstavlja in predava po vsem svetu. |
|
PRIJAVA NA
E-OKROŽNICE Ustanovitelja Fundacije Brumen Riko Talum Zlati pokrovitelj Banka Celje Pokrovitelja tiska Tiskarna TKBM Božnar & Partner Pokrovitelj papirja Burgo Medijski pokrovitelji Delo Europlakat Mladina Vest.si Spletni pokrovitelji Gigodesign Sonce.net Studio Tibor Pokrovitelji Altos Grafit Idejološka ordinacija Okvir Epl Antiq hotel Kogl Fokus Založba Rokus Klett Podpora Ministrstvo za kulturo RS MO Ljubljana |
|
| POVEZAVE Mednarodne organizacije Icograda Icsid Atypi Druge institucije Tipo brda D&Ad Design Austria Design Council Csd Letter Exchange Typocircle A-G-I AIGA Design History Society Zgraf Business Design Centre Idz Revije, blogi, info točke Blogotip Eye magazine Designboom D_magazin Pekinpah Graphis Novum Adobe Apple Design Observer Muzeji, knjižnice Upm Design Museum Type Museum St Bride V&A |