foto: dejan habicht (objavljeno v katalogu razstave sodobno
slovensko grafično oblikovanje 1988-1996)
Uvod v katalogu razstave Jožeta Brumna v Moderni galeriji Ljubljana,
leta 1977
Izjemna pomembnost dela Jožeta Brumna v slovenskem prostoru in današnjem trenutku
se veže po eni strani na njegovo široko razgledanost po sodobni svetovni oblikovnosti
in kreativno prenašanje njenih pobud v našo sredino.
Po drugi in bistvenejši, pa na izvirne koncepte njegovega oblikovanja, ki ne glede
na to, da se vsakič odzovejo na izvorno nalogo s povsem določeno enotno usmeritvijo
- iskanjem najuspešnejšega izraza ali dopolnitve zastavljenega problema po likovni
plati - vnašajo v projekt izrazito osebno noto, ki pa nosi hkrati neutajljiv in
namenoma upoštevan regionalni nadih, izredno težko uresničljiv v zavestno mehaniziranem
principu izvedbe.
Vsaka oblikovna realizacija, ki nosi podpis Jožeta Brumna, je avtorska v polnem
in kar najsodobnejšem pomenu besede, rezultat povsem individualnega koncepta in
poglobljenega poznavanja ter izrabe razpoložljivih tehničnih sredstev do tiste
mere, ko dobi sama tiskarska reproduktivnost ustvarjalno funkcijo. Četudi notranji
ustroj gradiva, ki sproži delovanje pretanjenega ustvarjalnega instrumentarija
Brumna-oblikovalca, pomembno vpliva na smer v kateri išce in najde rešitve, je
vendarle zgolj pobuda za razigravanje očitno neizčrpnih uresničitvenih variacij,
ki se mojstru ponujajo in ki jih izbira s strogostjo graditelja in prefinjenostjo
sladokusca, hkrati pa z opazno in učinkovito željo, zgraditi pravcati nacionalni
(in prav zato nacionalno omejenost presegajoč) sistem izvajanja tovrstnih nalog.
Jože Brumen je nesporno opravil pionirsko
delo v oblikovanju knjižnih oprem in posebej še likovnih publikacij - od razstavnih
katalogov do umetniških monografj - v razdobju poslednjih dvajsetih let, ki
ga označuje široki prodor slovenske likovnosti v mednarodno areno, z njim je
neogibno povezano tudi Brumnovo ime. In če lahko trdimo, da je danes dejavnost,
ki jo je pri nas započel Jože Brumen, široko razvejena, da obstajajo na Slovenskem
skupine in šole, ki se z njo sistematično ukvarjajo, gre velik del zasluge zato
prav poti, ki jo je v ledino zaorala leta 1967 oprema Bernikove monografije
in Kosovelovih Integralov, dveh z oblikovalskega vidika še danes reprezentativnih
del slovenskega založništva. Ob njiju se je izbrusil Brumnov osebni slog do
visokega mojstrstva; in v njuni razi je zrasla tista ustvarjalna dimenzija,
ki je vnesla v slovensko kulturno življenje novo kvaliteto z do danes še nepregledanimi
in neocenjenimi, a nedvomno odločilnimi premiki tudi v gospodarski sferi.